Zagreb,14. oktober 2001
Ko se je Zagreb šele prebujal v nedeljsko jutro, so v nekaterih ulicah že bile vidne zapore, tudi policija in redarji v rumenih majicah so bili na svojih mestih. V hotelu Opera, kjer so potekale še zadnje prijave, čeprav je v razpisu pisalo, da na dan teka ni možnih prijav in dvigovanja številk. Tudi dan, ko bi naj dvignili številko in ime hotela, kjer bi se naj to zgodilo, kot je pisalo v razpisu, sta bila napačna. To je precej spominjalo na jug, mene pa skrbelo kakšen sploh bo ta maraton. Startnina je bila res simbolična, državljani nekdanjih socialističnih držav smo imele polovično ceno. Glede na to, da maratoncev ni bilo več, kvečjemu manj, kot je to značilno za Radence ali Ljubljano, ne vem kaj so sploh lahko pokrivali s to startnino. No, po začetnih mešanih občutkih je ob 9:00 bilo vse pripravljeno za start desetega zagrebškega. Start je bil pred hotelom Opera, še v prijetno hladnem vremenu, temperatura okrog 6°C. Prvih 13 km je proga potekala po mestnih ulicah samega središča, začela se je zelo razgibano, gor, dol, levo desno. Mesto je že ob tej uri bilo dokaj živahno, sploh ni dajalo vtisa, da je nedelja, kot je to značilno na primer za Ljubljano. Po dobri uri je sonce že dobilo svojo moč, k sreči smo zavili v predmestje, kjer pa je bilo še zelo megleno in temperature spet prijetno nizke. Približno dvajset kilometrov je bilo takšnega teka preden smo spet zavili proti sončnemu centru. Gostota prometa je bila čedalje večja in kolone avtomobilov v križiščih so bile vedno daljše. Koliko križišč in koliko policije, toliko sem jih videl samo še v New Yorku. Proga je zavila proti startu, kjer so prvi tekmovalci že prihajali na cilj, nas pa je čakal že znani 12 km krog. Osem kilometrov pred ciljem sem že čutil utrujenost in bolečine v mišicah, potem ko je sledil še tri kilometre rahel, a vztrajen vzpon in ko je vročina postajala vse večja. Zadnji kilometer, kot ponavadi, je bil spet najdaljši. Končni čas 6. maratona na 42,195 km je bil 3:24:38.
