Steroidi

Steroidi so spojine z osnovnim skeletom, ki ga sestavljajo štirje obroči iz 17 ogljikovih atomov. Steroidi so verjetno ena največjih skupin organskih spojin v naravi. Zelo so razširjeni v živalskem in rastlinskem svetuh, med njimi so spojine, ki so življenskega pomena za ohranjanje življenja: holesterol, žolčne kisline, spolni hormoni, kortikoidni hormoni, insektni hormoni…
Zaradi njihovih zelo različnih bioloških aktivnosti so bile opravljene številne kemijske raziskave, ki pa so zaradi kompleksnosti spojin trajale dolgo časa. Holesterol je bil znan že leta 1812, leta 1859 so ugotovili sestavo: C26H44O. Leta 1888 so sestavo popravili na C27H46O. Kar je bilo za tisti čas izjemen dosežek. Strukturno formulo holesterola pa so ugotovili šele leta 1955. danes vemo, da ima holesterol 8 kiralnih centrov in je teoretično možno 256 stereoizomerov. Velike zasluge za te raziskave holesterola ima Ladoslav Ružička, Hrvat, ki je leta 1939 prejel Nobelovo nagrado.

Nobelova nagrada za kemijo 2011

Izraelski znanstvenik Dr. Dan Shechtman je prejel letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje kvazikristalov. Kristalov, v katerem so atomi razporejeni v točno določenem vzorcu, ki se nikoli ne ponavlja.

Nobelove nagrade ponavadi gre v roke dvem ali trem znansveniko, ki so zaslužni za napredel na določenem področju. Tokrat je nagrado 10.000.000 švedskih kron (1.100.000 €), prejel en sam znanstvenik. Dan Shechtman je  70 letni profesor Technion Izrael Institute of Technology, v Haifi, Izrael. Dr Shechtman je tudi profesor na Iowa State University in raziskovalec na US Department of Energy Ames Laboratory.

Ponavljajoči nered je znan v matematiki že iz antike, in srednjeveške islamske umetnosti, iz dekoracije, mozaikov, ampak kaj takega je bilo nepredstavljivo za atome.

Vendar je dr Shechtman odkril ta isti tip strukture v zlitini aluminija in mangana. V laboratoriju je vzel staljeno zkitino obeh kovin in jo na hitro ohladil. Pričakoval je, da se bodo atomi naključno razporedili, kot v steklu. Toda ko je preučil strukturol z elektronskim mikroskopom, je ugotovil, da atomi niso bili razporejeni naključno.

Ernest Rutherford

Pred 100 leti je Rutherford, nobelovec za kemijo iz leta 1908, razložil zgradbo atoma na podalagi obstreljevanja lističa zlata z alfa delci. Na podlagi poskusov je ugotovil, da je pozitivni del, kasneje ga je imenoval jedro, zelo majhen del atoma.

Mednarodno leto kemije 2001

KEMIJA – NAŠE ŽIVLJENJE, NAŠA PRIHODNOST

Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) in UNESCO sta leto 2011 razglasili za mednarodno leto kemije. Tako sta hotela opozoriti na vlogo kemije v sodobnem svetu in ji dati priznanje za njene dosežke v dobrobiti človeštva.

Namen mednarodnega leta kemije je povečati ugled kemije in ji dati pomembnejšo vlogo pri soočanju s potrebami sodobnega sveta. V ospredju so še vedno proizvodnja hrane, ki mora biti zdrava in pridelana skladno z naravnim okoljem, nova, bolj učinkovita zdravila, okolju prijazna goriva, materiali, ki se dajo ponovno uporabiti. Z aktivnostmi, ki potekajo na nacionalni in mednarodni ravni, se poskuša pri mladih povečati zanimanje za kemijo, predvsem pa predstaviti njen pomen za razumevanje narave, kar je ključnega pomena za ohranjanje naravnih virov in energije ter za razvoj novih materialov. Kemiki bodo neizogibno odigrali ključno vlogo pri premagovanju izzivov, s katerimi se sooča današnji svet. Zavedati se je treba, da bobrobit človeka ni več možen brez sožitja med vsemi živimi bitji v neokrnjeni naravi.

Pobuda za razglasitev mednarodnega leta kemije je vezana na stoletnico ustanovitve Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo in na stoletnico podelitve Nobelove nagrade za kemijo, ki jo je prejela Marie Sklodowska Curie, za odkritje dveh novih elementov, polonija in radija. To je bila že njena druga Nobelova nagrada, potem, ko je leta 1903 prejela Nobelovo nagrado za fiziko, za odkritje radioaktivnosti. Prejela jo je skupaj z možem Pierrom Curijem in Antoinom H. Becquerelom. Bila je prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado in še vedno edina ženska, ki je prejela dve Nobelovi nagradi. Dosežki dr. Curie še vedno navdihujejo študente, zlasti ženske, da svoje kariere posvetijo kemiji.

Tudi slovenska kemija praznuje. Pred 130-imi leti se je rodil slovenski kemik Maks Samec, ki je bil prvi redni profesor kemije na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Pred 70-imi leti je izšla njegova druga znanstvena monografija o koloidni kemiji škroba. Pred 65 leti je bil ustanovljen Kemijski inštitut, Slovensko kemijsko društvo pa praznuje 60 let. Nenazadnje, dvanajst let po podelitvi Nobelove nagrade Marie Curie je Nobelovo nagrado za kemijo prejel tudi Slovenec Friderik Pregl.