Kemija

Kemija je znanstvena veda, ki preučuje snovi (pline, tekočine in trdne snove), te so zgrajene iz atomov, skupine atomov – molekul ali nabitih atomov – ionov. Kemija kot znanost se je pojavila šele ob koncu 18. stoletja. Razvila se je iz alkimije, ki je bila njena predhodnica, ta pa iz izkušenj v preteklosti, ko je človek s kemijsko spremembo ustvaril snovi, ki jih v naravi ni. Človek je znal žgati glino, pridobivati kovino, strojiti usnje, barvati tkanino, narediti apno in steklo ter še veliko drugega. Kemijska znanja, ki jih je človek tako pridobival, temeljijo na izkušnjah in ne na kemijskem znanju, predstavljajo pa temelj za razvoj kemijske znanosti. Mojstri lončarji, steklarji, livarji so vedeli, »kako«, znanstvenik pa ve, »zakaj«. Natančna opazovanja naravnih pojavov in izkušenj v proizvodni obrti so postajala namišljeni eksperiment. Teorija, ki je nastala na osnovi eksperimenta, je postala duhovna osnova za razvoj znanosti, zato edino eksperiment in teorija skupaj tvorita sodobno znanost. V kemiji se je to začelo leta 1789 s francoskim kemikom Lavoisierjem in njegovim delom Osnove kemije po novem sistemu in po sodobnih odkritjih.

Od takrat se je kemijska znanost začela hitro razvijati, skupaj z razvojem drugih znanosti, kot sta biologija in fizika, in z razvojem tehnologij še hitreje. Medsebojno se te znanosti prepletajo na vseh področjih, kemija pa je temeljna za razumevanje sveta in vesolja, zato se upravičeno imenuje tudi osrednja znanost. Z novimi odkritji teh znanosti v zadnjih sto letih, še posebej pa v zadnjih nekaj deset letih, so močno vplivale na naše vsakdanje življenje. Večja pridelava hrane, odprava nekaterih bolezni, učinkovitejša izraba energije, uporaba novih materialov so omogočile preživetje večjega števila ljudi na Zemlji, daljšo življenjsko dobo, drugačno, predvsem pa kvalitetnejše življenje. Čezmerno izkoriščanje naravnih virov večkrat meče slabo luč prav na kemijo. Je tista, ki zastruplja, onesnažuje, siromaši in še kaj. To je seveda vprašanje človeka kot posameznika in družbe, ki hlasta po dobičku, ne kemije.