Atene, 2. november 2003

Morda se komu zdi še najbolj prav, da prvi maraton odteče v Atenah. Pravzaprav je ta dan tekla svoj prvi maraton Metka iz Slovenije, z njenim možem sva se našla na pol poti in sva nekaj časa tekla skupaj. Upam, da ji Atenski maraton, verjetno en težjih maratonov, sploh ob letošnjem zelo vročem dnevu, ni vzel poguma za nadaljnje maratonske podvige. Že ob osmih zjutraj bila temperatura 20 °C, do dvanajste ure pa je prerasla 25 °C, sploh nad vročim črnim asfaltom, ki nas je peljal od mesta Maraton po atiški hitri cesti najprej mimo gomile v Maratonu, mimo manjših mest: Rafine, Pikermi, Palini, Stavros, Paraskevi do obrobja Aten. Pot se je že kmalu začela bolj ali manj dvigati in vse do 32. kilometra smo se vzpeli na kakšnih 200 m. Do stadiona prvih olimpijskih iger, kjer je bil cilj, je pot nato vodila samo še navzdol. Žal prepozno, sonce, veter in vzponi so naredili svoje. Na progi je bilo sicer dovolj zelo potrebne vode, žal pa sem vsakih 5 km zaman pogledoval po energijskih tablicah, ki sem jih bil zelo potreben. Zadnji kilometer, ki je trajal šest minut, je odtehtal kar nekaj muk.

Število ljudi ob progi je bilo vse več, postajalo je vse glasneje, iz stadiona je prihajala glasba in navdušeno navijanje navijačev. Zraven zgodovinskega pomena Atenskega maratona pa je najbrž to edini maraton na svetu s tako veličastnim prihodom v cilj, ki je na enkratnem stadionu.

Rezultat je sicer pod pričakovanim (4:04:27), kar je na koncu pomenilo 852. mesto od 3165 tekačev oziroma 149. mesto v kategoriji. Prvi je bil Bavo Zerebayo iz Tanzanije s časom 2:16:59, najboljša ženska je bila Wijenberg Nadja iz Nizozemske s časom 2:43:18.

NAZAJ