Benetke, 24. oktober 2004
Ko smo lani, 26. oktobra, potovali v Grčijo (atenski maraton), smo padli v prometni zamašek, ki je nastal zaradi beneškega maratona. Takrat sem pomislil, da bi naslednji maraton lahko bil prav ta. Med kar nekaj možnosti, sem nazadnje res izbral beneškega, tako pa sem že drugo leto zapored izpustil ljubljanski maraton. Proga beneškega maratona je povsem ravninska. Start je v majhnem mestecu Stra, kamor so nas prepeljali z avtobusi, ki so vozili iz Benetk in Mester. Ob progi so na vsakih dva kilometra igrale rock skupine. Čas so nam merili na vsakih 5 kilometrov, pretečeno razdaljo in čase pa so zainteresirani lahko spremljal preko interneta. Proga je od cilja tekla skozi zanimiva mesteca Dolo, Mira Oriago, Malcontenta in hotela Palladio, kjer smo prespali. Malo naprej od hotela je bila polovica proge. 
Pot je nato vodila v predel Margere in Mester, nato pa preko pet kilometrskega mostu, ki povezuje Benetke s kopnim. V Benetkah je skozi prosojne oblake posijalo sonce, še sreča, da ni že prej, tako je tek kljub toplemu vremenu bil znosen. Zadnjih pet kilometrov teka vodi ob obali Benetk, zaznamujejo ga teki čez trinajst mostičkov . 
Kanal Grande smo prečkali po pontonskem mostu, zgrajenem samo za maratonce. Mimo Doževe palače in množice ljudi ob progi je tek postajal spet hitrejši, z lahkoto bi tekel še naprej ob takšnem vzdušju, no, cilj je bil na dlani. Tek sem začel počasi, da bi mi več moči ostalo za konec, pa je le te po 37. km vseeno začelo zmanjkovati.
Na startu se zbralo čez 7000 tekačev in čez 1000 tekačic. Sam sem s časom 3:18:59 dosegel 807 mesto, v svoji kategoriji pa 174. mesto. Zmagal je R. Kipkoech, Kenija, s časom 2:09:54.
