Garda, 23. september 2007
V planu so bile Firence, a sem po brskanju po spletu naletel na video, ki je reklamiral 1. Mednarodni Lake Garda marathon. Takoj sem se navdušil nad progo, ki vodi ob jezeru pod 1800 m in več visokimi gorami, skozi stara lepo urejena mesta, z rastjem in klimo, ki spominja na morje. Firence v novembru so glede samega teka bile sigurno bolj privlačne kot Gardsko jezero septembra, praktično ob koncu poletja. Sicer pa je lanski Berlinski maraton pokazal, da vreme niti ne igra takšne vloge, če je vzdušje pravo. Letošnji maraton je bil celo ogrožen zaradi prehlada, ki sem ga staknil 14 dni prej, zaradi tega tudi končnih priprav nisem izpeljal tako kot bi si želel, a vedno ne more iti vse po planu. No, po planu je bil izlet, do dobra sva si z ženo ogledal mesteca v severnem delu Gardskega jezera (Garda, Torri, Malcesine, Torbole, Arco, Riva del Garda, Limoni sul Garda), se povzpela na 1800 m visok Mt Baldo s čudovitim razgledom na jezero in okoliške gore. Za nedeljo je bila napoved jasno in toplo vreme s temperaturami do 25 °C. K sreči je proga kar nekaj časa speljana po senčnih straneh. Zjutraj nas je iz Malcesine in drugih mestih trajekt prepeljal na drugo stran jezera na start v mesto Limoni. 1800 maratoncev iz 24. držav naj bi se zbralo na tem prvem maratonu, edini sem bil iz Slovenije. Start je bil točno ob 9:00. Glede na 
pripravljenost sem začel prehitro, “zajec” na 3:30 mi je bil prepočasen in sem šel naprej. Mislil sem si, da bo konec itak težak, pa naj vsaj na začetku sledim nogam. Z lahkoto je šlo do Rive, prvega mesteca ob obali, do Arca, ki je pomaknjen v notranjost in kjer je bil obrat na 21 km. Nazaj do jezera smo tekli po kolesarki poti med oleandri do mesteca Torbole, ko se je spet začela obalna pot, k sreči precej po senci. Bilo je precej čez 30 km, ko sem začel malo popuščati, zadnjih 5 – 6 km se je spet pokazalo sonce, pot je šla malo navzgor. Glasni “avanti”, “avanti”,… “forza”, forca”,… niso kaj dosti zalegli. Hitrosti ni bilo več prave, a cilj je bil ko na dlani. Prijetno toplo vreme je večino maratoncev zvabilo na obalo, nekateri so tudi zaplavali. Zmagal je KIPKERING METTO PHILIMON iz Kemije s časom 2:18:20, med ženskami pa je bila prva VIOLA SIMONA iz Italije s časom 2:47:09. Tudi sam sem bil zadovoljen s svojim časom 3:25:27.
