New York 1998

New York, 1. november 1998

19. newyorškega maratona sem se udeležil skupaj s šestnajstimi tekači iz Slovenije, pet nas je bilo iz ptujskega TK Maraton. Proga enega najmnožičnejših tekov na svetu poteka čez vseh pet mestnih območij New Yorka: Staten Island, Brooklyn, Queens, Bronx in Manhattan.

32.000 tekačev, več več kot 2 000 000, ja, dva milijona, ljudi ob progi, mesto, ki spreminja svojo podobo iz ulice v ulico, pogled na kopico nebotičnikov, ki se vzpenjajo k nebu Manhattna – doživetje, ki ga je težko opisati v nekaj besedah. Zaradi številnih vzponov velja newyorški maraton za enega najtežjih in zato tudi počasnejših maratonov na svetu. Njegova značilnost je tudi ta, da več kot 95 odstotkov tekačev doseže cilj, kar je do deset odstotkov več, kot velja za ostale svetovne maratone. Vzrok seveda ni v boljši pripravljenosti tekačev, pač pa v nepopisnem vzdušju na progi in ob njej, kar ugodno vpliva na psiho tekačev, ki je odločilna za premagovanje velikih razdalj. Zdi se, da črpaš energijo iz množice tekačev, ki se v neprekinjeni reki vali skozi ulice in avenije New Yorka. Zaradi bučnega navijanja in spodbujanja ljudi ob progi, sploh ne čutiš utrujenosti. Letošnje hladno in suho vreme je še posebej ugodno vplivalo na tek.

Končni rezultat letošnjega zmagovalca, Kenijca Johna Kagwe, 2:08:45, je drugi najboljši rezultat v zgodovini newyorškega maratona. Na presenečenje organizatorjev so le 104 tekači potrebovali lažjo pomoč, 20 pa jih je imelo resne težave.

Slovenci smo se na tem teku odlično uvrstili. Najboljši Slovenec je bil Mirko Vogrinec iz Idrije. S časom 2:31:39 je dosegel 84. mesto, medtem ko je Igor Šalamun po tridesetem kilometru odstopil, ker je tekel pod pričakovanim časom. Sam sem ponovno dosegel svoj najboljši čas 3:21:12.

Južni del otoka Manhattan z Liberty Island-a.

Dvojčka s 411 m višine, žal ne več

Pogled na Uptown z Empire State Buildinga……

in na Downtown

Kip Svobode. Ne, ne,… tam v ozadju.

Kennedy Space Center

NAZAJ