65 km, 2. junij 2001
1. Gorski tek Zavarovalnice Maribor, od Slovenj Gradca do Maribora, je bil velik izziv.
Teku čez Pohorje se enostavno ni dalo odreči, kljub zastrašujočim 65 kilometrom teka in čez 1800 m višinskih razlik. Preden sem se dokončno odločil za tek sem 65 km nekajkrat pretekel v “glavi”, medtem ko sem telesne priprave popestril z daljšimi teki po Halozah. Hitrost mi ni bila pomembna, glavni cilj je bil premagati razdaljo 65 kilometrov. Še s tremi člani (Mišo, Branko in Matjaž) našega tekaškega kluba Maraton smo sestavili ekipo in se podali v pravo avanturo. Start gorskega teka se je začel v Slovenj Gradcu (n.v. 410 m) nekaj pred osmo uro zjutraj. Po slabo prespani noči se je bilo že težko vstati. Kakšnih 113 tekačev nas je krenilo proti Kremžarjevem vrhu (1164 m). Organizator je na vseh kočah dobro poskrbel za hrano in napitke, pot, ki je večinoma potekala po planinski transverzali, pa je dodatno opremil s trakovi in z zastavicami Gorske reševalne službe. Še en zelo strm del je sledil proti Mali in Veliki Kopi (1554 m), nato smo tek nadaljevali proti Grmovškovem domu, Ribniški koči (1507 m), kjer je bilo za nami 21 km. Z nekaj spusta in ponovnega vzpona proti Lovrenškim jezerom (1533 m) smo se nato spuščali proti koči na Pesku, kjer je bila prva časovna zapora. Razdalja na tej koči je ustrezala velikemu maratonu. 20 minutni postanek, da sem se preoblekel, zmasiral in okrepil in celo prebral nekaj naslovov v sobotnem Večeru, mi je dobro del in vedel sem, da ni več vprašanje priti ali ne priti do cilja. Pot proti Šumiku (1042 m) se je v glavnem samo še spuščala in končno se je dalo teči dalj čas z 12 km/uro. Narava okoli nas se je prehitro spreminjala, da bi se lahko orientiral ali morda pot v celoti zapomnil. Zapomnil pa sem si kar težaven teren, kozje poti, korenine, kamenje na katere sem kot cestni tekač, vajen ravnih terenov in asfalta, moral še posebej paziti. Prijeten tek pa je bil po mehkih poteh nastlanih z drevesnimi iglicami ali zaraščenih z mehko travo. Od Šumika je bilo do cilja še 19 km, vse kar je pod 21 km je mala malica. Do Areha (1247 m) se je teren spet rahlo obrnil navzgor, svet pa je postajal vedno bolj obljuden. Na Arehu sem se bil že skoraj na cilju, pot do Holeta Bellevue (1048 m) mi je dobro znana, razdalja desetih kilometrov pa običajna. Noge še vedno niso bolele, le težke so postajale, zato pa so zadnji 4 kilometri proti Snežnemu stadionu (279 m) bili zelo nevarni. Po manj kot 20 minut zaviranja sem prišel v cilj s skupnim časom 8 ur 32 min. Z zmernim tekom so noge ostale neboleče, vse zahvale pa gredo organizatorjem, ki so pripravili enkraten tek. Morda pa tega teka nisem tekel zadnjič.
Pa smo pretekli Pohorje. Ekipa štirih.
65 km, 1. junij 2002
2. Gorski tek Zavarovalnice Maribor. V TK Maraton Ptuj smo za ta tek komaj našli ekipo. Tokrat se nama je z Matjažem pridružil še Andrej. Bolj kot tekmovanje, nam je bil cilj, da preživimo lep junijski dan, na svežem zraku, v neokrnjeni naravi, v tišini, ki jo “moti” le glasno petje ptic, globoko dihanje tekačev in votlo topotanje nog po mehkih tleh. Na prvi takšni preizkušnji ima človek vedno veliko spoštovanje do vzponov, spustov in razdalj.
Ker pa sem progo že poznal, sem že na začetku bolj pospešil, še vedno pa s tisto rezervo, ki ti omogoča, da na cilj prideš čil in da si v naslednjih dneh sposoben za normalno delo. Kljub nekoliko daljši progi, saj smo pred Peskom zavili še na Roglo, sem svoj končni čas izboljšal kar za eno uro, ta se je ustavil pri 7:26:06. Kot ekipa smo na koncu, s tremi dokaj izenačenimi časi, zasedli 8. mesto.
Ekipa treh.
65 km, 31. maj 2003
3. Gorski tek Zavarovalnice Maribor je v letošnjem letu postal mednarodni. Teka se je namreč udeležil Madžar Mihaly Molnar, odličen ultra maratonec, ki je pred dvema letoma na Trans Avstralija zasedel peto mesto. Na teku čez Pohorje je Moplnar pritekel na cilj kot tretji. Prvi je progo pretekel Marko Vojska s časom 5:10:26, med ženskami pa je slavila Silva Vivod s časom 5:58:40. Sicer pa nič novega na teku. Vroče vreme je bilo najbrž glavni vzrok za več kot tretjino tekačev od 79, kolikor se nas je zbralo v Slovenj Gradcu. Iz kluba TK Maraton sva letos tekla z Albino sama, Matjaž je pred tekmo zbolel, tako da nismo mogli nastopati s svojo ekipo.
Ekipa dveh.
31 km, 5. junij 2004
4. Gorski tek Zavarovalnice Maribor. Zaradi slabega vremena v preteklih dneh in zaradi razmočenosti terena, zaradi česar so bili določeni predeli Pohorja neprehodni, je Tek čez Pohorje to leto potekal le v razudalji 31 km s starom na Rogli. Temperatura je bila malo nad lediščem. Na start smo do zadnjega čakali v toplem avtobusu. Samo da se je začelo. Polivinilaste vrečke v copatih so se kmalu raztrgale in že sem čutil mokro v copatih. Kmalu me to ni več motilo. Blato, voda, mrzlo, takšen je bil letošnji tek. Ne malo kateri se je po strmini štadiona v cilj pripeljal po riti, ker je bilo spolzko kot na smučarskem terenu.
5. Gorski tek Zavarovalnice Maribor je bil zelo okleščen. Le 38 se nas je nabralo na startu v Slovenj Gradcu. Ptujčani smo s pomočjo Ivana Goloba iz Ormoža spet sestavili ekipo. V zadnjem hipu se nam je še z Matjažem pridružil Mirko Vindiš. Časi najboljših treh se štejejo za ekipno tekmovanje. Vsi trije so boljši od mene, se pravi, da moj čas ne bo pomemben ali odločilen. To se je tudi pokazalo. Ekipa Štajerci, kot smo si dali ime, smo zasedli drugo mesto med ekipami. Mirko je bil skupno tretji, Ivan pa sedmi, oba pa sta zasedla prvi mesti v svoji kategoriji.
Sicer pa je bili, vsaj za mene, 5. gorski tek eden najtežjih. Vroče vreme in pomanjkanje kilometrine sta me že na polovici poti dodobra utrudila. Naprej je šlo samo še s trmo. Na koncu nam je organizator pripravil še presenečenje. Zaradi POHOR JET-a se je proga še malo podaljšala, res ni bila tako strma kot je zadnja strmina snežnega stadiona, a teči pred ciljem še v hrib, to je bila moralna bomba. Celo pot sem si dopovedoval, da je bilo tokrat zadnjič, že naslednji dan nisem bil več prepričan v to.
Je pa tudi letos bila organizirana krajša preizkušnja na 31 km iz Rogle do snežnega stadiona, novost pa sta bila 8 km tek do Bellevueja in 3 km tek do trikotne jase. V vseh teh preizkušnjah pa je bilo tudi samo 31 tekačev.
