Berlin, 24. september 2006
Kakšno je lahko vreme konec septembra na severu Evrope? Lahko bi bilo prijetno hladno, a glej ga zlomka, 15 dnevna napoved je cela dva tedna vztrajala pri 26 °C. Vse do zadnjega sem upal, da napovedi ni za verjeti. Res je bilo vroče, poletno vroče, in še veter povrh. Zato je pa toplo vreme in kristalno čisto nebo toliko bolj prijalo pri ogledovanju Berlina, ki je res lepo in ogleda vredno mesto. Prijave na 33. berlinski maraton so se zaključile že zgodaj v avgustu. 40 000 tekačev, okrog 9000 na rolerjih, 10000 mini maratoncev in drugih kategorij, pomeni, da se je v Berlinu zbralo več kot 50 000 športnih duš.
Maraton se je začel, kot je to za Nemce običajno, točno ob 9:00. Proga poteka skozi vse pomembnejše dele mesta. Na progi se je zbralo milijon navijačev, 60 glasbenih skupin je bodrilo tekače, zvoki najrazličnejših zvrsti pa so prihajali tudi iz zgradb mimo katerih smo leteli. Vsake 2 in pol km je bila na razpolago voda, na 5 km pa tudi ostali napitki, tudi Red Bull, banane, jabolka,…Tu in tam so nam drevoredi prinesli prijetno senco, da je volja bila večja. Sicer so pa vsaj meni kilometrske oznake hitro prihajale, da sem marsikatero zgrešil. Tek skozi Brandenburška vrata je velčanstven in ti da moči za zadnjih 200 metrov. Na koncu okrepčil do onemoglosti, a se mi zdi, da je največje povpraševanje bilo po pivu, ki so ga točili kot da bi bili na Oktober festu.
Na koncu je 400 maserjev poskrbelo za tiste bolj utrujene, kar 9000 tekačev pa ni prišlo do cilja. V še enem vročinskem maratonu sem s končnim rezultatom zelo zadovoljen: 3:27:53.
