Amsterdam, 17. oktober 2010

Amsterdam sem imel nagledan že prejšnje leto, a zaradi panike, ki je nastala zaradi ptičje gripe, sem realizacijo prepustil za kdaj drugič, uresničil pa jo že kar v tem letu. Tudi člani ptujskega kluba TAO so se letos odpravili v Amsterdam in to kar 20 njihovih članov. Po dolgem času sem na maraton spet potoval z letalom. Zaradi tega sem z organizacijo moral poskrbeti že prej, že julija sem imel karte v žepu, rezerviran hotel in seveda cenejšo prijavo na maraton. Kaj vse se lahko zgodi do do odhoda na maraton? Marsikaj. Že prehlad, ki je zelo pogost v tem času zaradi spremembe vremena in nuje, da včasih treniramo v vsakem vremenu. Ja, to se mi je zgodilo tudi tokrat. Pripravo na maraton sem zaradi prehlada nekoliko prej zaključil, preventivno pa sem jemal antibiotik, še na dan odhoda v Amsterdam. Ne, da bi to prej razmišljal, Amsterdam je že peto olimpijsko mesto v katerem sem tekel maraton, torej olimpijski maraton. Pred maratonom pa si je bilo vredno ogledati mesto od zunaj in od znotraj. No, rdečo četrt samo od zunaj, tudi coffee shopi mi niso bili zanimivim ker so bili preveč bučni in zakajeni. Tudi raznih substanc, ki so tam dovoljene in se dajo kupiti v obliki lizik, piškotov, čokolad,…, nisem kupoval. Ob zakajenosti bi morebiti kmu bilo lažje preteči maraton, a jaz še vedno prisegam na ogljikove hidrate. Najbolj pa so me v mestu navdušili kolesarji, nič jih ne ustavi, ne dež, ne tema.

Z najmanj 20 km/h so šibali čez križišča, mimo pešcev, grupe turistov na cesti jih niti za trenutek niso ustavile. Da ne govorim o kolesarskih stezah in semaforjih samo za kolesarje. Kdaj bo kaj takega pri nas?Ob amsterdamskem maratonu, ki je bil že 35., pa je bil organiziran še mali maraton, tek na 8 km in več 1 km tekov za najmlajše. Maratona se je udeležilo 10241 maratoncev iz 73 držav, 14717 jih je teklo na malem maratonu, 5150 na 8 km in na 1 km je teklo 1405 otrok.

Zanimivost maratona je bila ta, da je na progi bilo 20 kamer. Po petkovem dežju in sobotnem spremenljivem vremenu z močnim severnim vetrom, smo se v nedeljo prebudili v jasno modro nebo s temperaturo okrog 10 °C, čez dan pa se je segrelo na največ 11 °C. Idealne pogoje za maraton je tu in tam zmotil oslabljen veter. Start in cilj maratona je bil na olimpijskem stadionu, tako kot leta 1928, ko je 5. avgusta svoj olimpijski maraton končal Mohamed El Ouafi s časom 2.32.57. Po 82. letih je to progo pretekel z novim rekordom Etiopijec Getu Feleke s časom 2.05.44. S tem časom pa se je Amsterdam prebil na 5. mesto najhitrejših maratonov na svetu.Med žensami je zmagala Alice Timbilil s časom 2.25.03.

Sam sem šel na start z pričakovanji časa okrog 3:30 ali nekaj pod. Že na samem startu je bilo vzdušje na stadionu zelo zelo vroče. Ploskanje nas je kar odneslo v Vondelpark, v ulice, trge, predel ob reki Amstel in on kanalih nazaj skozi Vondelpark na stadion. Do polovice maratona mi je šlo super, a sem čutil, da ne bo šlo dolgo. Po polovici sem malo spustil tempo in poskušal privarčevati malo še za zadnji del. Ne, tudi zadnji del ni šel več hitreje. Edino kar mi je uspevalo je bilo to, da sem odmislil bolečino zaradi prigaranega žulja. Na koncu se je ura ustavila pri 3:25:54. Super.

NAZAJ