Histamin nastaja z dekarboksilacijo aminokisline L-histidin. Histamin znižuje krvni tlak, spodbuja želodčne žleze za izločanje želodčnega soka in krčenje gladke muskulature črevesja, bronhijev in uterusa. razširjen je tudi v rastlinskem in živalskem svetu, na primer v vrsti strupenih snovi. V koprivah ali čebeljem strupu so poleg histimina še acetilholin in serotonin. Histamin imajo številne žuželke, ki pikajo, pa tudi gosenice v ožigalnih dlačicah.
Reakcija dekarboksilacije.
Je aminokislina iz katere nastaneta dva pomembna biogena amina, triptamin in serotonin. Zlasti serotonin je prisoten pri vretenčarjih in nevretenčarjih. Obe spojini pa učinkujeta kot kemijska prenašalca impulzov in imata še vrsto drugih učinkov. Serotonin je v možganskem tkivu in je pomemben pri delovanju centralnega živčnega sistema. Je ključna spojina za ohranjanje mentalne stabilnosti, sodeluje tudi pri regulaciji telesne temperature in teka ter pri procesu, pri katerem pride do obdobja spanja. Iz serotonina namreč nastane tudi melatonin, ki sodeluje pri kontroli dnevnega in nočnega ritma.
Nastanek triptamina in serotonina.
Veliko molekul ima svoj okus. Ta je najbolj raziskan za sladkost. Ogljikovi hidtrati (saharidi) niso vsi enako sladki, majhna sprememba v strukturi spremeni okus.
| sladkor |
relativna sladkost |
| α-D-glukoza | 74 |
| β-D-glukoza | 82 |
| β-D-fruktota | 180 |
| saharoza | 100 |
| α-D-galaktoza | 32 |
| β-D-galaktoza | 21 |
| α-D-manoza | 32 |
| β-D-manoza | grenka |
| α-D-laktoza | 16 |
| β-D-laktoza | 32 |
Sladke so tiudi aminokisline. Okus pa je spet odvisen od konfiguracije (oblike) molekule.
| aminokislina | okus |
| L.alanin | sladek |
| D-alanin | sladek |
| L-histidin | brez okusa |
| D-histidin | sladek |
| L-levcin | rahlo grenak |
| D-levcin | zelo sladek |
| L-tirozin | grenak |
| D-tirozin | sladek |
Sladki so tudi nekateri dipeptidi, kot je L-aspartil-L-fenilalanin metilni ester (aspartam), ki je kar 200-krat slajši od saharoze.
Znano je, da je večina znanih proteinov zgrajenih iz dvajsetih amino kislin. Pred 25 leti so znanstveniki odkrili 21. amino kislin, selenocistein.
Selenocistein
Pred desetimi leti pa so odkrili še 22. amino kislino pirolizin. Kako celica proizvaja nenavadno gradnik je ostala skrivnost, zdaj pa so raziskovalci na Tenični Univerzi v Münchnu pojasnili strukturo pomembnega encima, ki proizvaja pirolizin.
Pirolizin
