V reviji Epidemiology so raziskovalci objavili članek o raziskavah kožnega raka v povezavi s koncentracijo radona v domovih na območjih z naravno visoko stopnjo radioaktivnega plina radona. V študijo je bilo zajetih 287 poštnih okrajev.
Njihova študija kaže na korelacijo med radonom in stopnjo kožnega raka. Radon je že dosedaj veljal za dejavnik tveganja za pljučnega raka. US Environmental Protection Agency (EPA) ocenjuje, da radon prispeva okoli 21.000 smrtnih primerov pljučnega raka vsako leto, čeprav je v večini teh primerov sodelujoč dejavnik tudi kajenje.

V zimskih dneh, ko zapiramo okna in vrata, zračenje pa prostorov pa je zgolj slučajno, se v naših bivalnih prostorih zadržuje slabši zrak, predvsem pa narašča v zimskem času koncentracija radona. Ta prihaja v naše prostore predvsem iz zemlje skozi talno ploščo. še posebej, če so v njej razpoke, skozi odtoke, plinsko napeljavo, preko vodovoda in podobno. Vdihovanje radona skozi daljše časovno obdobje lahko povzroči pljučnega raka. Pri tem ne gre za radon, tega, ker je plin, tudi izdihnemo. Gre bolj za radonove razpolovne produkte, ki so tudi radioaktivni, so kovine, ki se lepijo na prašne delce v zraku, pri vdihovanju pa ostajajo v naših pljučih.

V Sloveniji je IJS začel meriti radona v 400 individualnih hišah. Meritve bodo potekale najprej v zimskem obdobju, nato pa še v toplejšem delu leta.

V Sloveniji velja največja dovoljena koncentracija radona 400 Bq m⁻³, na delovnem mestu je ta koncentracija lahko 1000 Bq m⁻³. Obstaja nekaj preprostih načinov zmanjševanja koncentracije radona v naših domovih. Lahko večkrat na dan prostore prezračimo za krajši čas. Lahko pa si date izmeriti koncentracijo radona v svojih prostorih. Zima je idealni čas.