Arhivi Kategorije: Znanost

Nobelova nagrada za kemijo 2011

Objavljeno ,

Izraelski znanstvenik Dr. Dan Shechtman je prejel letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje kvazikristalov. Kristalov, v katerem so atomi razporejeni v točno določenem vzorcu, ki se nikoli ne ponavlja.

Nobelove nagrade ponavadi gre v roke dvem ali trem znansveniko, ki so zaslužni za napredel na določenem področju. Tokrat je nagrado 10.000.000 švedskih kron (1.100.000 €), prejel en sam znanstvenik. Dan Shechtman je  70 letni profesor Technion Izrael Institute of Technology, v Haifi, Izrael. Dr Shechtman je tudi profesor na Iowa State University in raziskovalec na US Department of Energy Ames Laboratory.

Ponavljajoči nered je znan v matematiki že iz antike, in srednjeveške islamske umetnosti, iz dekoracije, mozaikov, ampak kaj takega je bilo nepredstavljivo za atome.

Vendar je dr Shechtman odkril ta isti tip strukture v zlitini aluminija in mangana. V laboratoriju je vzel staljeno zkitino obeh kovin in jo na hitro ohladil. Pričakoval je, da se bodo atomi naključno razporedili, kot v steklu. Toda ko je preučil strukturol z elektronskim mikroskopom, je ugotovil, da atomi niso bili razporejeni naključno.

Umetna fotosinteza

Objavljeno ,

Nathan Lewis in Daniel Nocera razvijata umetni listi, ki bo lahko dajal gorivo neposredno iz sončne svetlobe, vode in ogljikovega dioksida.

Nathan S. Lewis je profesor kemije na California Institute of Technology v Pasadeni. On je glavni raziskovalec na področju umetne fotosinteze, ki je za projekt prejela 122.000.000 $.

Sončna energija

Objavljeno ,

Kako izkoristiti sončno energijo? Najti način za shranjevanje sončne energije v obliki toplote je kot iskanje svetega grala za raziskovalce danes. Vemo, da se energija lahko ohrani dlje, če jo pretvorimo v električno energijo.

Znanstveniki MIT-a pravijo, da bi lahko danes sončno enerijo v obliki toplote shranjevali enostavneje in ceneje s pomočjo ogljikovih nanocevk v kombinaciji z azobenzenom. Nov sistem ni samo cenejši, je tudi 10.000-krat bolj učinkovit od dosedanjih pri shranjevanju energije.

Nanocevke obdane z azobenzenom

Žlahtni plini

Objavljeno ,

Do leta 1962 so žlahtni plini veljali za nereaktivne. Tega leta so bile narejene prve spojine ksenona z agresivnim elementom fluorom. Med prvimi so te spojine naredili tudi na Institutu J. Stefan. Danes poznamo kar nekaj teh spojin z težjimi žlahtnimi plini. Raziskovalci Hebrejske univerze pa so odkrili še bolj presenetljive rezultate. Odkrili so spojine žlahtnih plinov z velikimi molekulami ogljikovodikov.
Odkritje je vzbudilo veliko zanimanje v kemiji, ker odpira pot za sintezo novih spojin teh elementov in za uporabo le teh, kot so bolj učinkovita goriva, nove spojine, ki bi se uporabljele v medicini, kmetijstvu in industriji.

XeF4

Ernest Rutherford

Objavljeno ,

Pred 100 leti je Rutherford, nobelovec za kemijo iz leta 1908, razložil zgradbo atoma na podalagi obstreljevanja lističa zlata z alfa delci. Na podlagi poskusov je ugotovil, da je pozitivni del, kasneje ga je imenoval jedro, zelo majhen del atoma.

Kemijski članki

Objavljeno ,

Azijsko-pacifiška regija je presegla Evropo in Združene države po števiuo objavljenih člankov s področja kemije. Analiza Thomson Reutersa je pokazala, da raziskovalci v azijsko-pacifiški regiji zdaj prispevala 43 odstotkov vseh člankov, leta 1981 pa le 19 odstotkov.

Mednarodno leto kemije 2011

Objavljeno ,

KEMIJA – NAŠE ŽIVLJENJE, NAŠA PRIHODNOST

Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) in UNESCO sta leto 2011 razglasili za mednarodno leto kemije. Tako sta hotela opozoriti na vlogo kemije v sodobnem svetu in ji dati priznanje za njene dosežke v dobrobiti človeštva.

Namen mednarodnega leta kemije je povečati ugled kemije in ji dati pomembnejšo vlogo pri soočanju s potrebami sodobnega sveta. V ospredju so še vedno proizvodnja hrane, ki mora biti zdrava in pridelana skladno z naravnim okoljem, nova, bolj učinkovita zdravila, okolju prijazna goriva, materiali, ki se dajo ponovno uporabiti. Z aktivnostmi, ki potekajo na nacionalni in mednarodni ravni, se poskuša pri mladih povečati zanimanje za kemijo, predvsem pa predstaviti njen pomen za razumevanje narave, kar je ključnega pomena za ohranjanje naravnih virov in energije ter za razvoj novih materialov. Kemiki bodo neizogibno odigrali ključno vlogo pri premagovanju izzivov, s katerimi se sooča današnji svet. Zavedati se je treba, da bobrobit človeka ni več možen brez sožitja med vsemi živimi bitji v neokrnjeni naravi.

Pobuda za razglasitev mednarodnega leta kemije je vezana na stoletnico ustanovitve Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo in na stoletnico podelitve Nobelove nagrade za kemijo, ki jo je prejela Marie Sklodowska Curie, za odkritje dveh novih elementov, polonija in radija. To je bila že njena druga Nobelova nagrada, potem, ko je leta 1903 prejela Nobelovo nagrado za fiziko, za odkritje radioaktivnosti. Prejela jo je skupaj z možem Pierrom Curijem in Antoinom H. Becquerelom. Bila je prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado in še vedno edina ženska, ki je prejela dve Nobelovi nagradi. Dosežki dr. Curie še vedno navdihujejo študente, zlasti ženske, da svoje kariere posvetijo kemiji.

Tudi slovenska kemija praznuje. Pred 130-imi leti se je rodil slovenski kemik Maks Samec, ki je bil prvi redni profesor kemije na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Pred 70-imi leti je izšla njegova druga znanstvena monografija o koloidni kemiji škroba. Pred 65 leti je bil ustanovljen Kemijski inštitut, Slovensko kemijsko društvo pa praznuje 60 let. Nenazadnje, dvanajst let po podelitvi Nobelove nagrade Marie Curie je Nobelovo nagrado za kemijo prejel tudi Slovenec Friderik Pregl.